Avtorica prispevka: mag. Helena Krampl Nikač, Mestna knjižnica Kranj

Zakaj sta obiskovanje knjižnice in branje koristna za starejše

Staranje je naraven proces, ki prinaša različne izzive, vendar je kakovostno staranje mogoče doseči z aktivnim in zavestnim pristopom k življenju. Staranje kot neizogiben biološki pojav vpliva na vse družbene skupine in na odnose med njimi. Kakovostna starost je pogojena z razvitostjo družbe in družbenimi odnosi, med katerimi sta najpomembnejša medgeneracijsko sodelovanje in vseživljenjsko učenje.

Pomembnost knjižnic za starejše

Med dejavnostmi, ki starejšim lahko izboljšajo življenje, sta obiskovanje knjižnice in branje med najbolj dostopnimi in koristnimi. Knjižnice ponujajo mnogo več kot le knjige – so kraji znanja, kulture, druženja in osebne rasti. Poleg tega zagotavljajo fizično dostopnost do gradiva in storitev ter vključujejo starejše v svoje programe.

Kakovost življenja starejših

Ni pomembno zgolj, da živimo, temveč tudi, kako živimo. Občutiti zadovoljstvo z življenjem, srečo in osebno izpopolnjenost ima ravno takšno vlogo, če ne celo večjo, kot fizično zdravje. Kakovost življenja je še posebej pomembna za starejše, ki se spopadajo s kroničnimi zdravstvenimi težavami in velikimi življenjskimi spremembami. Prispeva k bolj pozitivnemu pogledu na življenje, k višji ravni energije, manj stresu ter preprečevanju upada kognitivnih sposobnosti.

Kako pomagati starejšim do bolj kakovostnega življenja

Velik strah starostnikov je, da bodo ali so v breme. Vsi se želimo počutiti ljubljene, sprejete in koristne. Nežen način, s katerim lahko pomagamo pri lajšanju tega strahu, je z vključevanjem v gospodinjska opravila, pogovorom, druženjem ter z zagotavljanjem dostopa do virov, ki jim pomagajo ohranjati neodvisnost. Knjižnice so pomembne tudi kot skupnostna središča, kjer lahko starejši spoznavajo nove ljudi in se vključujejo v različne dejavnosti.

Kognitivne in čustvene koristi branja

Branje knjig, revij ali časopisov spodbuja možgansko aktivnost, kar lahko pomaga upočasniti kognitivni upad, povezan s staranjem. Reševanje križank, branje zahtevnejših besedil ali učenje novih tematik spodbujajo spomin in zmožnost razmišljanja. Poleg tega branje pomaga zmanjšati stres in tesnobo ter deluje kot oblika sprostitve.

Moje izkušnje z izobraževanjem starejših

Pri delu s starejšimi sem spoznala, da starejši odrasli niso homogena skupina. Potrebno je biti zelo fleksibilen in prilagodljiv ter upoštevati njihove življenjske poti, zdravstveno stanje, izkušnje in interese. V programu, ki sem ga razvila, so starejši ne le udeleženci, ampak tudi soustvarjalci, saj so vključeni na podlagi lastnih interesov. Pomembno je tudi zagotavljanje socialne mreže in možnosti medgeneracijskega sodelovanja.

Izobraževalni programi za starejše morajo biti prilagojeni njihovim potrebam, saj ni mogoče uporabiti univerzalnega modela za vse. Na podlagi izkušenj sem ugotovila, da so za uspešno učenje potrebni individualizirani pristopi, ki vključujejo tako kognitivne kot tudi praktične dejavnosti. Poleg teoretičnega znanja je ključno spodbujanje fine in grobe motorike ter razvijanje socialnih veščin.

Ugotovila sem, da je pomembno ustvariti sproščeno in podporno okolje, kjer se starejši počutijo varne in sprejete. Pomembno je, da jim omogočimo dovolj časa za prilagajanje novim znanjem in spretnostim ter da izobraževalni proces vključuje redne premore za refleksijo in diskusijo. Prav tako sem opazila, da se starejši bolje odzivajo na učenje, kadar je povezano z njihovimi življenjskimi izkušnjami in praktičnimi situacijami.

Medgeneracijsko sodelovanje igra ključno vlogo pri spodbujanju motivacije za učenje. Ko imajo starejši priložnost deliti svoje znanje in izkušnje z mlajšimi generacijami, se počutijo koristne in vključene v družbo. To ne le krepi njihovo samozavest, temveč tudi izboljšuje njihovo duševno zdravje in splošno počutje.

Zaključek

Obiskovanje knjižnic in redno branje imata izjemno pozitiven vpliv na starejše. Ne samo, da pomagata ohranjati mentalno ostrino, temveč tudi bogatita družabno življenje, izboljšujeta splošno počutje in odpirata vrata v svet novih znanj in izkušenj. Knjižnice so prostori, kjer se srečata modrost preteklosti in radovednost prihodnosti – in so zato neprecenljive za vse generacije.

 Viri:

Mag. Helena Krampl Nikač je svoj prispevek predstavila na 6. izobraževalnem dnevu DBG: Bralni izzivi odraslih (25. januarja 2025). Njene prosojnice si lahko ogledate spodaj.

Zakaj sta obiskovanje knjižnice in branje _Helena KNPrenos