V soboto, 25. januarja 2025, je v Medgeneracijskem centru Naklo potekal 6. izobraževalni dan Društva bibliotekarjev Gorenjske z naslovom Bralni izzivi odraslih. Kot pove že naslov, je bila rdeča nit branje odraslih in njih izzivi na različnih ravneh. V Izvršnem odboru DBG smo poiskali različne akterje, ki se ukvarjajo z odraslimi, in jih povprašali, kako privabljati odrasle k branju in med njimi promovirati bralno pismenost.

V prvem delu izobraževanja so svoje znanje z udeleženci delile strokovnjakinje z Andragoškega centra Slovenije (ACS), soavtorice strokovne publikacije Podobe branja: Umeščanje branja v izobraževanje odraslih.

Mag. Estera Možina, sociologinja, ki od začetka 90. let na ACS razvojno in raziskovalno deluje na področju pismenosti odraslih, je v prispevku Bralna pismenost odraslih v Sloveniji poudarila, da je bralna pismenost temelj za razvoj vseh drugih pismenosti. Med drugim je predstavila rezultate raziskave bralne pismenosti odraslih PIAAC 2014–2016, dejavnike, ki vplivajo na razvoj pismenosti pri posamezniku, in priložnosti za ozaveščanje staršev. Celotna predstavitev ja dostopna na povezavi.

Natalija Žalec, specialistka andragogike, pobudnica in avtorica neformalnih programov projektnega učenja za mlajše odrasle na ACS, je v prispevku Doseganje odraslih za širjenje bralne kulture opredelila, kaj sploh pomeni dosegati odrasle, zakaj se ti ne odzovejo in kaj lahko javni delavci, ki delujejo na področju bralne kulture in pismenosti, še naredijo, da bi jih dosegli. Celotna predstavitev ja dostopna na povezavi.

Alenka Štrukelj, univerzitetna diplomirana komunikologinja, na ACS v okviru projekta Krepitev vseživljenjskega učenja sodeluje pri razvoju kompetenc odraslih. Je tudi nacionalna koordinatorica Nacionalnega meseca skupnega branja in urednica spletne strani za družinsko pismenost. V prispevku z naslovom Dvig motivacije za branje iz užitka pri odraslih se je naslonila na raziskavo Knjiga in bralci VII. Predstavila je razloge, zakaj odrasli ne berejo, kakšna vrste motivacije za branje poznamo in praktične napotke, kako dvigati to motivacijo pri osebah, s katerimi pridemo v stik. Celotna predstavitev ja dostopna na povezavi.

V drugem delu so predavateljice predstavile primere dobrih praks spodbujanja branja in obiskovanja knjižnice pri odraslih.

Ajda Eržen, univerzitetna literarna komparativistka in profesorica grščine, v okviru Kulturnega društva Grable pripravlja vsebine s področja razvoja bralne in literarne pismenosti. V prispevku z naslovom Kdo je Branka? Branje in knjiga povezujejo skupnost in tkejo vezi je predstavila Branko – bralno skupino za glasno branje. Gre za medgeneracijsko skupino, ki jo povezuje občutek pripadnosti, povezanosti in spoštovanja, nadgradnja njenega delovanja pa je bila, da se je z glasnim branjem začela predstavljati v javnem prostoru. Predavateljica je poudarila pomen majhnih bralnih skupin in njihove promocije v javnosti.

Mag. Helena Krampl Nikač, knjižničarka v Krajevni knjižnici Naklo (Mestna knjižnica Kranj), je v prispevku Zakaj sta obiskovanje knjižnice in branje koristna za starejše predstavila mesečne delavnice, ki jih pripravlja za stanovalce Doma starejših občanov Petra Uzarja Tržič – enota Naklo. Delavnice združujejo literaturo in ustvarjalnost ter spodbujajo aktivno staranje, vseživljenjsko učenje, medgeneracijsko sodelovanje in druženje. Več o njih si lahko preberete na povezavi.

Špela Sevšek Šramel z Oddelka za slavistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani raziskuje slovaško književnost 20. stoletja v stiku s češko in slovensko ustvarjalnostjo in proučuje kulturne odnose med temi narodi. V prispevku Slovanska bralna značka: o spodbujanju branja prevodne književnosti je predstavila bralni klub Slovanska bralna značka, ki je namenjen študentom, profesorjem, dijakom, srednješolskim profesorjem in tudi zunanjim obiskovalcem. Udeleženci se srečujejo tedensko v hibridni obliki (v živo in prek spleta) in obravnavajo kratka besedila iz slovanskih književnosti. Srečanja vodita Špela Sevšek Šramel in Namita Subiotto, predavateljica makedonskega jezika in književnosti, vsakič pa povabita tudi gosta (avtorja ali prevajalca). Besedila berejo tako v izvirniku kot tudi v prevodu. Pomemben cilj teh srečanje je spodbujanje prevodov iz slovanskih jezikov in povpraševanja po teh prevodih.

Ajda Lalić, profesorica specialne in rehabilitacijske pedagogike, je avtorica knjižnega bloga Ajda naklada. V prispevku Promotorji branja na spletu je predstavila, kako delujejo knjižni vplivneži, kako je zasnovala svoj blog, katere aktivnosti je uvedla za spodbujanje branja in povezovanje bralcev, kako delujejo algoritmi na družbenih omrežjih in kako pomembno je, da avtor bloga pozna svoje občinstvo. Celotna predstavitev ja dostopna na povezavi.

Maja Lesar, knjižničarka v Krajevni knjižnici Cerklje in Krajevni knjižnici Jezersko (Mestna knjižnica Kranj), je v prispevku Vloga staršev v Modri popotnici predstavila, kaj je Modra popotnica in delavnice družinske pismenosti, ki jih je v okviru tega projekta izvajala v Krajevni knjižnici Jezersko. Izpostavila je problem navduševanja staršev in nekaj praktičnih spodbud za njihovo aktivno vključevanje.

Izobraževalni dan smo zaključili z izmenjavo knjižnih kazalk.