Star pregovor pravi, da se človek vse življenje uči, vemo pa tudi, da znanja ni nikoli preveč. Bibliotekarji smo venomer na preži za novimi znanji in spoznanji, tako smo lahko v svojem poklicu še boljši. Vse pridobljeno znanje zatem velikodušno širimo med svoje kolege in uporabnike.
Društvo bibliotekarjev Gorenjske ali DBG je eno od osmih območnih bibliotekarskih društev, včlanjenih v Zvezo bibliotekarskih društev Slovenije. Pred nekaj leti se je predsednici DBG, mag. Heleni Krampl Nikač, utrnila ideja o izmenjavi znanj znotraj našega društva. Seveda ni čisto nič narobe, če se nam pridružijo kolegi iz drugih društev, nasprotno, zelo veseli smo njihovega obiska, znanj in izkušenj.
Lani smo se že tretje leto gorenjski bibliotekarji družili na izobraževalnem dnevu, tokrat z naslovom Knjižničarji: pogled v prihodnost. Prvo leto smo se družili v radovljiški knjižnici, drugo v kranjski, lani izobraževalnega dneva zaradi korone ni bilo, 13. novembra 2021 pa smo se zbrali na ZOOM-u.
Na izobraževanju smo sodelovale vse gorenjske knjižnice. Po uvodnem nagovoru predsednice društva smo se v prispevku Bibliotekar prihodnosti – izzivi in priložnosti mag. Ines Gergorić spraševali, ali knjižnice v sodobnem svetu res umirajo. Izkazalo se je, da je resnica ravno nasprotna – knjižnice evolvirajo! Knjižnica ni več zgolj stavba, ampak koncept, koncept povezovanja uporabnikov in lokalnega okolja, knjižnica pa prostor, lahko tudi virtualni, kje se generirajo nove ideje. Gergorićeva je omenila tudi kompetence bodočega knjižničarja. Poleg profesionalnih, digitalnih in trajnostnih kompetenc so posebej pomembne še t. i. ‘power’ kompetence, med katere štejemo interpersonalne (komunikacijske veščine, razumevanje in sprejemanje raznolikosti), vodstvene (kreativnost, presojanje in odločanje, sprejemanje in prilagajanje na spremembe, samoučenje …) in dodatne kompetence (pripovedovanje zgodb …).
Dr. Miha Kovač, predstojnik Oddelka za bibliotekarstva Filozofske fakultete v Ljubljani nam je v prispevku Zakaj brati knjige v zaslonskih časih nanizal nekaj zanimivih dejstev. Čeravno se zdi, da bodo digitalni mediji ‘povozili’ dobro staro knjigo, temu ni tako. Predstavil nam je, kako so se knjige skozi leta spreminjale, trend pa je en sam: manj besedila, več vizualnega gradiva. Pametni telefoni so trend samo še pospešili. Dejstvo, ki ga je potrdilo več sto raziskav, je, da je razumevanje daljših leposlovnih del boljše pri branju s papirja kot pri branju z zaslona.
Kovid je in še meša štrene na skoraj vseh področjih življenja, torej tudi knjižnicam in knjižničarjem. A ker smo ljudje, bibliotekarji pa še posebej, prilagodljiva bitja, vedno polni idej, smo tudi za naše težave našli rešitve. V knjižnični ponudbi so tudi prireditve. Le-teh iz znanih razlogov zadnje čase knjižnice ne moremo izvajati v živo, zato smo se preselili na splet. Klemen Humerca iz Knjižnice Antona Tomaža Linharta nam je v prispevku z naslovom Izvajanje spletnih prireditev v času COVIDA-19 predstavil, kako so v radovljiški knjižnici prireditve iz fizičnega preselili v virtualni svet. Poudaril je, da snemanje videa ni preprosto, da zahteva veliko časa ter znanja z različnih področij, manjkati pa ne sme niti oprema. Veliko le-te. Humerca nam je prikazal, kakšno opremo uporabljajo v radovljiški knjižnici ter, katerim zahtevam mora ta oprema zadostovati (npr. fotoaparat naj bo tak, da omogoča menjavo objektivov itd.) Pri snemanju so pomembni tudi postavitev, osvetlitev, zvok, scenarij …, Humerca pa nam je posebej predstavil, katerim zahtevam morajo zadostiti.
Zatem so nam Majda Treven, Neža Hribernik, Saša Ambrožič in Tanja Erlah in Knjižnice Ivana Tavčarja predstavile nekaj primerov dobrih praks, ki so jih združile v prispevek z naslovom V knjižnico iz naslonjača: pravljična rokodelnica, poštna bralna čajanka, podcasti in youtube kanal ter Art Steps galerija v Knjižnici Škofja Loka. Pravljične rokodelnice so projekt, ki v knjižnici poteka tretje leto, lani jeseni so se projektu pridružile tudi ostale gorenjske splošne knjižnice. Gre za otroške kotičke, v katerih starši in otroci skupaj berejo ter ustvarjajo. Bibliotekarji pripravijo material za rokodelnice in tematske knjige. Korona je poskrbela, da sedaj material bibliotekarji skupaj z navodili pripravijo v kuverte, ki jih otroci skupaj s knjigami odnesejo domov. Otroški kotiček se je preselil tudi na spletno stran škofjeloške knjižnice, kjer otroke čakajo rokodelnice, uganke in pravljice.
Poštna bralna značka poteka v povezavi z Osnovno šolo Žiri, sodelovali pa so tudi v krajevni knjižnici Žiri. Za sodelovanje v bralni čajanki so udeleženci izpolnili pristopni obrazec, čajanka pa ni potekala v živo, ampak po pošti. Vsak udeleženec je po pošti prejel paket, v katerem je bila knjiga, priložen pa je bil naslov osebe, kateri si poslal ročno napisano pismo, v katerem si pisal vtise o knjigi, ki si jo prejel po pošti in prebral.
Tudi v škofjeloški knjižnici so prireditve preselili na splet. Priučiti so se morali vsega, od Google Meet-a do ZOOM-a. Na ZOOM se je med drugimi preselil tudi bralni klub, ki je v spletnem okolju odlično zaživel. Podcasti so na voljo v medmrežju v obliki zvočnih posnetkov. Podcasta škofjeloške knjižnice sta prva podcasta slovenskih splošnih knjižnic, poleg njih ima podcast še Centralna tehniška knjižnica. Ob koncu smo izvedeli, kako lahko pripravimo razstavo v virtualnem okolju.
Sabina Šolar, ki prihaja iz Knjižnice dr. Toneta Pretnarja, nam je v prispevku Drznemo si drzniti predstavila štiri projekte, ki potekajo v Knjižnici dr. Toneta Pretnarja. Izobraževanje uporabnikov je v knjižnici že stalna praksa, nove tehnologije pa zahtevajo nove pristope. Knjižnica pripravlja individualna in skupinska izobraževanja, na njih pa se uporabniki seznanijo s svojimi pametnimi napravami ter kaj vse jim le-te omogočajo. Tudi na skupinskih izobraževanjih je pristop individualen, saj imajo uporabniki različna znanja ter tudi različne potrebe. Mestna knjižnica Kranj že nekaj let pripravlja kvize, namenjene otrokom in mladostnikom, tržiška knjižnica pa je omenjene kvize ponesla še dlje. Z njimi obiskuje šole, dom starostnikov in Varstveno delovni center.
Digitalno = realno = normalno je projekt, s katerim knjižnica prispeva k hitrejši digitalizaciji Slovenije. Lani je dogodek potekal že tretjič, na njem pa se predstavijo moderne tehnologije in tehnologije prihodnosti. Prvo leto je dogodek potekal v knjižnici, kasneje pa se je razširil še na okoliške osnovne šole, kjer pripravijo tehniški dan. Obiskovalci se med drugim seznanijo z navidezno resničnostjo, aplikacijo KOBI, s katero premagujemo disleksijo, robotsko roko, virtualno se lahko sprehodijo po robu stolpnice, letijo nad Slovenijo, preizkusijo interaktivna tla in simulator varne vožnje in še in še. Projekt je leta 2019 prejel nagrado Združenja splošnih knjižnic za najboljši projekt splošnih knjižnic v letu 2019.
Drzni.si je nov projekt knjižice, namenjen učencem zadnjih treh razredov osnovne šole. V projektu se povezujejo z lokalnimi osnovnimi šolami v okviru poklicne orientacije. V goste so povabili drzne, uspešne posameznike, ki so uspeli s svojim trdim delom in talentom, svojo zgodbo pa povedo učencem. Projekt so razširili še na bralni projekt, v katerem sodelujejo učenci zadnjih treh razredov. V knjižnici jim je na voljo 50 navdihujočih zgodb, ki jim lahko pomagajo pri odločitvi za poklic. Učenec prebere knjigo, o njej pa posname kratek spot, ki ga knjižnica nato objavi na svojem TikToku.
Zbiranje zgodb na daljavo nas povezuje je bil naslov prispevka iz Občinske knjižnice Jesenice, v katerem sta nam Nataša Kokošinek in Nina Jamar predstavili domoznansko dejavnost jeseniške knjižnice med epidemijo. Študijski krožek Kako so včasih živeli, ki poteka že 15 let, se je v času epidemije preselil na splet. Leto 2020 je bilo namenjeno zbiranju domoznanskih zgodb s spomini na osamosvajanje Slovenije. Sodelovalo je 21 avtorjev z 19-imi zgodbami.
Nina Jamar je zatem predstavila še domoznansko zbirko knjižnice. Izpostavila je, da je bilo v zadnjih nekaj letih manj domoznanskih člankov, kar pripisujejo upadu števila prireditev. Na Kamro so vnesli več vsebin, kot v preteklih letih.
Ob koncu je Marjeta Gros, glavna urednica portala Obrazi Slovenskih pokrajin, v prispevku Vloga knjižničarja v lokalni skupnosti – projekt Newcomer. Cilj projekta je ustvariti mrežo knjižnic, ki se osredotočajo na skupnost, v kateri delujejo. Dolgoročni cilj je ustvariti mrežo knjižnic, ki svoje delovanje usmerjajo v lokalno skupnost. Glavna dejavnost projekta je vrsta mednarodnih projektnih srečanj, na katerih bodo partnerji predstavljali najboljše prakse, te pa bodo zbrane v Priročniku najboljših praks, ki bo na voljo na spletu. Doslej so se srečali štirikrat, septembra lani prvič v živo, v Milanu. Vizija projekta Newcomer je, da metodologija preseže obseg projekta in ustvari globalni program izmenjave in izobraževanja knjižničarjev, s tem pa bi bolje služili lokalnim skupnostim preko mreže povezanih knjižnic. Prispevek se je zaključil z mislijo nizozemskih kolegov, da knjižnice ne ustvarja velika arhitektura, pač pa delo ljudi.
Če ste izobraževalni dan zamudili, si ga še vedno lahko ogledate na YouTube povezavi https://www.youtube.com/watch?v=cgm3OcJz_9o
Izobraževalni dan Društva bibliotekarjev Gorenjske vedno postreže z zanimivi in poučnimi prispevki in veselimo se lahko našega novega srečanja jeseni letos.
Pa na snidenje!
Sabina Šolar
